Življenje je lahko razigrano, razburljivo, lahko pa je žalostno in tiho. Lahko je turobno kot deževen dan ali čarobno kot trenutek iz sanj.
Včasih je vse temno in sivo in nimaš moči, da bi priplaval na površje. Ležiš na hrbtu, daleč spodaj v globini. Popolnoma sam, dihaš, čutiš ...
In ko si tako v temi in na dnu moraš včasih samo pogledati visoko nad svojo glavo. In tam zagledaš žarek. Žarek upanja, žarek ljubezni, ki te ponese nazaj med oblake.
Tam visoko med oblaki življenje teče naprej. Ne ustavlja se in se ne ozira nazaj. Tam je vse razigrano, v zraku čutiš veselje in srečo. Tam je lepo, tako lepo kot najlepša knjiga, v kateri najdeš nebesa.
ZARJA JUHART, 8.C
Življenje
Življenje tako hiti, da nas zraven ne spusti. Naprej gre brez nas, ne da bi povedal naglas.
Vse lepo enkrat mine, gre med spomine. Toda nas čas lahko prehiti, mi pa ne moremo nič storiti.
Življenje je kot gora, plezaš, plezaš in prideš na vrh, prej padeš in življenje je spet mora, da ti v kosti pošlje srh.
Toda ne obžalujmo stare napake, ker nas je nekaj naučila. Življenje nas ne čaka, ura bo bila in bila.
JERNEJA VAVDI, 8.B
ŠOLARSKA
V šoli nas je kot Rusov, zato naredimo veliko poskusov. Poskusi so zelo razburljivi, zato smo pri kemiji tako marljivi.
V šoli se učimo tudi novega znanja, zato se nam že včasih čez dan sanja. Pri slovenščini se otroci učijo branja, mi pa knjižnega raziskovanja.
Šola je zato kot velika skleda, iz katere mi jemo veliko meda.